Lesene igrače so že zelo stare. Na kmetijah so že pred 100 in več leti otrokom izrezljali preprosto igračo. To je lahko bila punčka, konjiček ali kaj drugega. Malo večji otroci so sami pobrali palico in jo metali, z njo risali v pesek, s pomočjo vrvice naredili lok… Kos lesa se s pomočjo otroške domišljije zelo hitro spremeni v 100 različnih igrač.
V nekem obdobju je les izrinila pločevina in še kasneje je prišla era plastike. Plastične igrače so bolj živih barv, lahko jih operplastičnih odemo in sevvda lahko iz plastike naredimo precej bolj kompleksne oblike.
A lesene igrače so vedno ostale. Z večjo osveščenostjo odpadkih pa so se tudi lesene igrače začele bolj intenzivno vračati. Z uporabo CNC stojev, laserskega gravirnega stroja in še česa tudi bolj kompleksne oblike niso več pretžke za izdelati.
Kaj vse lahko npr izdelamo z laserskim gravirnim strojem. Možnosti je ogromno. Le domišljija je omejitev.
Les pa seveda ponuja veliko možnosti, da otroci sami naredijo igračo. Otroci v osnovi niso zahtevni. Če delajo igračo sami, jim je proces vsaj tako pomemben kot končni izdelek.
